Nikoli ne bom pozabil, kako me je ob prvi selitvi na svoje šokirala cena elektrike. Pred tem namreč nikoli nisem sam skrbel za to, koliko posamezna stvar stane. Konec meseca sem staršem prispeval del denarja za vse stroške, a nisem natančno vedel, kam gre. Ko sem prvič prejel položnice na svoje ime, sem šele takrat dojel, kako hitro se lahko stroški naberejo. Najbolj me je presenetilo, da nisem imel občutka pretirane porabe, znesek pa je bil vseeno precej visok.
Med vsemi stroški me je cena elektrike najbolj presenetila. Bila je najbolj nepričakovana in hkrati med višjimi postavkami. Voda in ogrevanje sta se mi zdela bolj logična izdatka, elektrika pa ne, dokler nisem začel podrobneje spremljati porabe. Hitro sem ugotovil, da so naprave ves čas priklopljene, da luči pogosto gorijo po nepotrebnem in da sem imel navado puščati računalnik ter televizijo v stanju pripravljenosti. Ko se vse to sešteje skozi mesec, postane jasno, zakaj je cena elektrike lahko tako visoka.
Na srečo sem našel kar nekaj ukrepov, ki pomagajo, da cena elektrike pade oziroma se zniža. Najprej sem začel izklapljati naprave iz vtičnic, ko jih nisem uporabljal. Zamenjal sem klasične žarnice z varčnimi in začel bolj premišljeno uporabljati gospodinjske aparate. Pralni in pomivalni stroj zdaj vklopim le takrat, ko sta polna, ter v nižji tarifi, kadar je to mogoče. Sčasoma sem začel tudi natančneje spremljati svojo porabo in jo primerjati iz meseca v mesec. Danes me cena elektrike ne preseneti več tako kot na začetku, saj imam večji občutek nadzora. Naučil sem se, da lahko z malo discipline in pozornosti precej vplivam na končni znesek.