Naravno milo je v moj vsakdan prišlo čisto po naključju.
Naravno milo je v moj vsakdan prišlo čisto po naključju. Kupila sem ga brez posebnih pričakovanj, bolj iz radovednosti kot iz potrebe. Takrat nisem iskala rešitve, samo nekaj drugačnega. Šele po nekaj dneh uporabe sem ugotovila, da se nekaj spreminja.
Najbolj me je presenetil občutek po umivanju. Koža ni bila napeta, ni bilo tistega avtomatskega poseganja po kremi. Kar je bilo prej skoraj refleks, je kar izginilo. Naravno milo ne pusti občutka, da si kožo ‘obdelal’, ampak da si jo preprosto umil. Čisto brez občutka izsušenosti.

Tudi vonj je drugačen. Ne ostane dolgo, ne sili v ospredje. Je tam med uporabo in potem izgine. To mi je sčasoma postalo všeč, ker ne preglasi vsega ostalega. Milo ni več glavna stvar, ampak del rutine, ki se zgodi in gre naprej.
Opazila sem tudi, da naravno milo zdrži precej dlje, kot sem pričakovala. Ne razpade hitro in se ne porablja nenadzorovano. Uporaba je bolj umirjena, skoraj počasnejša. In prav ta tempo mi danes ustreza.
Naravno milo zame ni postalo simbol ali zavestna odločitev v smislu trenda. Postalo je nekaj, o čemer ne razmišljam več. In ko nekaj preprosto deluje, ne da bi ti povzročalo dodatna vprašanja ali težave, veš, da si našel nekaj, kar ti ustreza.
Sčasoma sem ugotovila, da se je spremenil tudi moj odnos do samega umivanja. Ni več hitra obveznost, ampak kratek trenutek, ko si vzameš čas. Milo v roki, voda, brez hitenja. Zveni banalno, a v praksi naredi razliko. Tudi ko sem bila na poti ali pri komu na obisku, sem začela pogrešati ta občutek. Koža se je hitreje odzvala, manj je bilo drobnih razdraženosti, ki sem jih prej jemala kot nekaj normalnega.
Zanimivo je, da se o naravnem milu sploh ne pogovarjaš več. Ne razlagaš, ne prepričuješ. Preprosto ga uporabljaš. In ko ti kdo mimogrede reče, da imaš danes lepo kožo, veš, da nekaj dela prav.…

