Živim v mestu in imam prelep vikend na Gorenjskem. Imam veliko prijateljev, kjer nam je skupno to, da radi hodimo v gore. Zato sem želela nekako urediti dodatna ležišča za prespat. Kupila sem trosed ležišče, ki se lahko čez noč raztegne. Na njem lahko spita dve osebi, lahko pa celo tri, če se malo stisnejo. Zelo radi smo hodili v gore, kadar nam je le čas dopuščal.
Sama sem ob petkih eno uro prej končala službo, da sem se izognila gužvi na cesti in se odpeljala na vikend. Že prejšnji dan sem si vse spakirala za v gore. Ko sem prispela do vikenda, sem se takoj preoblekla in že sem lezla proti vrhu gora. Prijatelji so imeli ključ od vikenda in so rekli, da se mi pridružijo kasneje. Ko sem bila že skoraj pri vrhu, so me klicali, da so prispeli. Rekla sem, naj si odložijo stvari na trosed ležišče, ki sem ga ravno kupila. Zraven sem nakupila še posteljnino, čeprav so vso moji prijatelji hribolazci imele spalke s seboj. Ko sem se vrnila je bil trosed ležišče že opremljen za spanje. Tako smo si vse prej pripravili za spanje, potem pa smo šli v bližnje mesto na pizzo. Tam se je tudi danes vrtela živa glasba.
Vesela sem bila, da imam tako dobre prijatelje s katerimi lahko hodimo v gore. Meni je to zelo veliko pomenilo, si sploh ne predstavljam življenja brez njih in čudovitih gora. Gre za čisto poseben občutek in mi smo se vsi razumeli o tem, kaj čutimo, ko plezamo v gore. Zvečer so se ulegli na trosed ležišče in so rekli, da je udobno. Zjutraj sem jih vprašala, če so se naspali. Vstali smo namreč zelo zgodaj, da smo pričakali sončni vzhod na vrhu gora. Spali so dobro, nato smo trosed ležišče zložili skupaj. Tako je dnevna soba imela sedežno in postala nazaj prostorna.