Pred nekaj leti smo se odločili, da bomo preuredili podstrešje v manjšo delovno sobo. Najprej se je to zdela kot hitra in enostavna ideja, a ko sem prvič odprla vrata podstrešja, sem se zavedala, kaj me čaka – popoln kaos. Stare igrače, božični okraski, oblačila iz nekih drugih časov in kupi neoznačenih vrečk. Da bi se znebila vse te zmede, sem se odločila za sistematičen pristop. Prva stvar, ki sem jo nabavila, so bile kartonske škatle.
Mogoče se sliši čudno, ampak občutek, ko sem začela razvrščati stvari v škatle, mi je dal zagon. Vse kartonske škatle so dobile svojo nalepko: ‘Spomini’, ‘Otroška oblačila’, ‘Božič’, ‘Za stran’. Bilo je nekaj terapevtskega v tem procesu. Urejanje stvari, odločanje, kaj obdržati in kaj ne in vse to s pomočjo nekaj preprostih kosov kartona.
Najbolj zanimivo je bilo, ko sem odprla staro škatlo, ki sem jo spravila že deset let nazaj. Notri sem našla pisma, ki so mi jih pisali prijatelji iz srednje šole, nekaj fotografij in celo dnevnik. Ta trenutek me je spomnil, zakaj so kartonske škatle več kot le embalaža, so nekakšni tihi čuvaji spominov.
Danes te kartonske škatle še vedno stojijo na podstrešju, lepo zložene in označene. In vsakič, ko jih pogledam, imam občutek, da imam stvari pod nadzorom. Škatle mi niso pomagale le pri fizični reorganizaciji, ampak tudi pri miselni – ločiti preteklost od sedanjosti, ohraniti pomembno in se posloviti od odvečnega. Preprosto rečeno, kartonske škatle so mi pomagale urediti več kot le prostor. Pomagale so mi urediti sebe.
Od takrat naprej imam vedno nekaj praznih kartonskih škatel pripravljenih, saj nikoli ne veš, kdaj jih boš potreboval. Uporabljam jih za shranjevanje otroških risbic, sezonskih okraskov, starih oblačil, pa tudi za selitve prijateljev, ki me prosijo za pomoč. Celo otroci so jih začeli uporabljati za igro – zgradili so si iz njih hišico in jo pobarvali po svoje. Včasih se resnično najbolj uporabne stvari skrivajo v najbolj preprostih oblikah. In kartonske škatle so zagotovo ena izmed njih.