Ko je sodelavec povedal, da je v službi organiziran canyoning sem bil šokiran. Vedel sem, kaj to je in točno sem se zavedal tudi to, kako nevaren je lahko in kako se bodo tega udeležili vsi moji sodelavci, ki niso športni tipi. Ko sem se s sodelavcem pogovarjal, mi je povedal, da se tega vsi veselijo in da se bodo tudi vsi udeležili. Nisem mogel verjeti, da sem bil edini, ki me je bilo strah. Moral sem se prepričati, ali resnično vsi vedo, kaj canyoning sploh je in ugotovil, da so vsi vedeli za to. Več sem si prebral tukaj.
Mene je bilo strah, to priznam, vendar sem se vseeno odločil, da na canyoning grem, ker so šli čisto vsi. Res je, da je bil ta dan zelo lep, povedali in razložili so nam čisto vse. Ker je bilo veliko takih, ki še nikoli niso bili na kanyoningu smo se zmenili, da gremo tja, kjer je najlažje. Tako je tudi meni bilo veliko lažje pri srcu. Ne vem zakaj, ampak jaz sem se res bal, da se ne bi poškodoval. Še vedno sem bil presenečen, kako so vsi uživali. Na koncu so vsi izrazili željo, da bi vse skupaj ponovili. Spoznal sem, da sem prestrašen človek, ki se nerad podaja v nevarne vode. Bil pa presenečen, kako so drugi uživali.
Tako sem se odločil, da bom na canyoning šel sam tudi poleti, da vidim, ali sem premagal strah, še preden gremo ponovno s službo. Ja, je res, da lahko tudi uživaš, vendar moraš spustiti vse nevarne misli. In res sem tokrat užival tudi sam, ker me je vodič sprostil in mi neprestano n vsaki oviri povedal, kako naj odreagiram. Tako sem premagal strah in lahko rečem, da je canyoning lahko zabaven. Ni pa za ljudi, ki se bojijo brzic, vode in skal. Canyoning je za pogumne.